(5) Kaj pa pozitivne rešitve? Kako lahko in bi moral izgledati zdrav otroški/mladinski nogomet
- matjazsvajncer
- Jun 1
- Branje traja 4 min
Torej, ostaja nam še ključno vprašanje: Kako bi torej moralo biti? Kaj pomeni razvojno usmerjena nogometna šola nogometnega kluba, ki otroka postavlja v središče?
Kakšne so možne rešitve in oblike tekmovanja?
Klasične "razvojne" lige brez lestvic
Nogometne šole bi se morale trdno držati "razvojnih" lig. Takšne lige naj bodo svete. Organizirana igra enkrat tedensko (ali na 14 dni, odvisno od starosti, načrta itd.), kjer ekipe igrajo doma in v gosteh, v sproščenem okolju.
Lige brez lestvice, kjer ni seštevkov točk in končnih uvrstitev, omogočajo otrokom, da igrajo brez strahu pred neuspehom. Če liga že oz. izjemoma vključuje lestvico, naj bo ta uporabljena zgolj za orientacijo npr. trenerjev in ne javno objavljena, nikakor pa ne kot merilo vrednosti otrok ali trenerjev.
Otroci naj igrajo z enako starimi, znotraj enakega sistema, s prilagojenim igralnim časom in brez pritiska. Tako dobijo reden stik z igro, čas za rast, možnost napak in boljše razumevanje igre.
Namesto turnirjev z lestvico, turnirji brez lestvice
Turnirji so stresni, natrpani in kratkoročno naravnani. Prostor za napredek zavzame želja po zmagi. Izvaja se izrazita selekcija. Takšni problematični turnirji so v zadnjem času v eksponentnem porastu. Povzroča se škoda.
Primerna rešitev so turnirji brez lestvice, kjer otroci preprosto igrajo, uživajo v nogometu in se razvijajo skozi izkušnjo. Takšni turnirji, kjer ni lestvice, končnih razglasitev in pokalov, lahko predstavljajo dobrodošel korak k zdravemu okolju.
Druge oblike tekem, ki zmanjšujejo pritisk in krepijo razvoj
Lige ali turnirji s prilagojenimi pravili: na primer vstop dodatnega igralec, če ekipa zaostaja za določeno število golov; krajše tekme z npr. več četrtinami, petinami (namesto polčasov), da dobijo vsi otroci več priložnosti za igro.
Pripravljalne (prijateljske) tekme, kjer rezultat ni v ospredju, ampak je poudarek na učenju, izmenjavi in izkušnji.
Trening tekme, kjer so tekmovalne okoliščine simulirane v okviru treninga, brez zunanjega pritiska.
Igralni dnevi, kjer so tekme del večjega dogodka, ki vključuje tudi druge vsebine, da otrok izkuša šport kot del celovite rasti.
Igralni izzivi različnih oblik na raznovrstnih površinah v spremenjenih okoliščinah (npr. tekma na mivki, 12-urno igranje nogometa, nogometni rojstni dan, turnir na snegu itd.).
Namesto izločanja (selekcije), vključenost vseh
Otrok, ki pri 8 letih ne izstopa, lahko pri 14-ih postane vodja ekipe. Toda mnogi tega nikoli ne dočakajo, ker jih trenutni sistem izloči že zelo zgodaj.
Ekipe (selekcije), ki temeljijo na trenutni sposobnosti, so pogosto krivične, razvojno škodljive in temeljijo na kratkoročnih rezultatih namesto dolgoročne rasti.
Biološka starost ni enako kronološka starost.
To ni zgolj napačen pristop, ampak resno napačno sporočilo. Otroka, ki mu danes nekaj ne gre, dobesedno odpišemo, še preden dobi priložnost, da razvije svoje potenciale.
Resnično dober sistem temelji na široki vključitvi. Vsak otrok potrebuje igro, vsak otrok potrebuje priložnost.
Nogomet (šport) za vse in vsakogar! Ne le za peščico ali elito.
Ne potrebujemo množice "najboljših", potrebujemo množico motiviranih, vključenih in varnih otrok. Izločanje (selekcija) na podlagi trenutne uspešnosti pomeni samo to, da tistim, ki so danes manj opazni, zapremo vrata.
Zapremo jim vrata, ne do profesionalnega športa, ta je tako ali tako iluzija, ampak do gibanja. Gibanje je osnova optimalnega razvoja, je edina resna protiutež sodobnemu življenjskemu slogu in mi jih oropamo prav tega.
To ni šport, to je zločin, to je tekmovališče za odrasle ambicije.
Namesto dokazovanja, raziskovanje igre
Nogometna šola ne sme biti prostor, kjer otrok nenehno nastopa, se dokazuje in se bori za pohvalo.
Mora biti prostor, kjer otrok raziskuje, sprašuje, tvega, eksperimentira, uči.
Trening, tekma nista le vaja, ampak prostor razvoja, kjer trener razume duševni razvoj in zna graditi samozavest skozi postopnost.
Namesto pritiskov, prostor za varno rast
Otrok v nogometu potrebuje varnost, ne stres. Potrebuje veselje, ne strah pred menjavo. Potrebuje povezanost z vrstniki, ne stalno primerjanje. Potrebuje odraslega voditelja, ne trenerja, ki kriči in meri rezultat.
Ključno vprašanje mora biti in naj bo vedno: Kaj ta otrok potrebuje danes? Ne: Kje bo čez 5 let?
Izločanje (selekcija) otrok za tekmovanje = poraz. Izločanje (selekcija) tekmovanja za otroke = zmaga.
Vloga staršev in kluba
Klubi, trenerji moramo/jo izobraževati tudi starše, jim pomagati razumeti širino in globino procesa športnega šolanja.
Starši imajo ključno vlogo, podporo in oporo lastnim otrokom, ne pa da so dodaten trener ob igrišču ali komentatorji s tribune. Njihova naloga je ustvarjati varno in vzpodbudno okolje, kjer njihov otrok, ki ga imajo radi, lahko raste brez dodatnega pritiska.
Staršem je potrebno razložiti zakaj je razvojni pristop dolgoročno najboljši. Zakaj ni potrebno, da otrok pri 9-ih zmaguje. In zakaj je največja zmaga, da otrok ostane v športu, zdrav, srečen in radoveden.
Šport ni tekma. Šport je gibanje.
Za konec
Ta zapis ni le podaljšek prejšnjih opozoril, je povabilo.
Povabilo k spremembi kulture, k drugačnemu pogledu na otroški nogomet. Ne kot spektakel, ne kot izložba, temveč kot polje učenja, igre in osebne rasti.
Na voljo so poti. Obstajajo rešitve. Potrebujemo le pogum, da po njih stopimo, tudi, če niso najbolj obljudene.
V seriji blog zapisov osvetljujemo nekatere ključne izzive sodobnega otroškega nogometa v nogometnih šolah nogometnih klubov. Ta prispevek je del te serije. Vabljeni k branju vseh zapisov. Otroški nogomet ni le igra z žogo. Je prostor, kjer se oblikujejo vrednote, razvijajo odnosi in postavlja temelj za celostni razvoj otroka. A čedalje bolj pogosto in agresivno smo priča praksi, ki namesto varnega okolja za rast postavlja otroke na oder pritiskov, primerjav in hitrega dokazovanja. Povabilo vsem k premisleku in spremembi.
