(2) Zmaga brez igre: obsesija s turnirji ima močne korenine v sodobni potrošniški in tekmovalni kulturi

Sedem ključnih razlogov zakaj so turnirji postali skoraj "obvezni del" nogometnega/športnega otroštva.

Rokovanje pred tekmo, vzgoja skozi športni ritual.

1. Takojšnji rezultati v obdobju instant zadovoljitve

Sodobna družba je nestrpna. Hočemo rezultate zdaj, takoj. Turnirji ponujajo:

• takojšnje občutke "uspeha",

• konkretne rezultate (zmaga/pokal),

• hitro primerjavo med ekipami.

Starši in trenerji zato izberejo turnir pred dolgoročnim razvojem, ker deluje, vsaj na zunaj.

2. Potrošniški pogled na otroka - otrok je produkt

V družbi, kjer veljaš toliko, kot dosegaš, tudi otroci postajajo "projekti":

• najboljši vrtec,

• najboljši športni klub,

• največ pokalov.

Turnir je "izložba", kjer starši (nezavedno) postavljajo otroka kot svoj statusni simbol.

3. Strah staršev, da bodo njihovi otroci zamudili priložnost

Kapitalistična miselnost: "kdor prej začne, več doseže." To vodi v:

• zgodnjo specializacijo,

• hiperdejavnost (več tekem, več izkušenj),

• izločanje (selekcijo),

• strah pred zamujanjem ("fear of missing out").

Turnir postane obvezen, da otrok ne bi "zaostal".

4. Socialni dogodek za starše

Turnirji niso več samo šport, temveč:

• zabava staršev,

• potovanja,

• "mini dopust" s pridihom prestiža.

Starši pogosto uživajo bolj kot otroci. In če uživajo oni, bodo šli ponovno. Ali so turnirji prava dolgoročna pot za otroke je postranskega pomena.

5. Zelo dober posel za organizatorje

• Prijavnine.

• Prodaja hrane/pijače.

• Sponzorji.

• Oglaševanje.

Turnirji so dobičkonosni. Tam, kjer je denar, raste tudi trženje. Pogosto prikrito kot "neprecenljiva izkušnja za otroke".

6. Družbena omrežja - videz nad vsebino

Na FB in Instagramu je pomembno, da:

• otrok stoji s pokalom,

• ima osebni (personaliziran) dres,

• zmagovalna fotografija dobi 150 všečkov.

Starši delijo uspehe otrok ker to zanje pomeni: "dobro vzgajam, moj otrok je uspešen, mi smo uspešni."

7. Zmedenost glede pravega pomena športa

Danes šport ni več prepoznan kot orodje za razvoj človeka, temveč kot merilo dosežkov. In to že pri 7-letnikih.

Pozabljamo, da je šport predvsem življenjska šola - ne oder za slavo otrok (in odraslih).

Torej, zakaj obsesija?

Ker turnirji hranijo skoraj vse ključne zablode sodobne družbe:

• željo po takojšnjem uspehu,

• statusu,

• dobičku,

• družbenem potrjevanju,

• zabavi za odrasle.

  
  

Ampak cena je visoka in plačujejo jo otroci.

V seriji blog zapisov osvetljujemo nekatere ključne izzive sodobnega otroškega nogometa v nogometnih šolah nogometnih klubov. Ta prispevek je del te serije. Vabljeni k branju vseh zapisov. Otroški nogomet ni le igra z žogo. Je prostor, kjer se oblikujejo vrednote, razvijajo odnosi in postavlja temelj za celostni razvoj otroka. A čedalje bolj pogosto in agresivno smo priča praksi, ki namesto varnega okolja za rast postavlja otroke na oder pritiskov, primerjav in hitrega dokazovanja. Povabilo vsem k premisleku in spremembi.