(4) Dovolj pametovanja: čas je za spoštovanje stroke v športu

V medicini odloča zdravnik. V pravu odloča pravnik. V glasbeni šoli glasbeni pedagog. A v športu?

V športu (sploh v otroškem nogometu) lahko o vsem in vsakomur odloča vsak. Starš, stric, sosed, navijač, mimoidoči. Vsi vedo, kako mora delati trener, vsi vedo, kako naj deluje klub, vsi vedo, kako je treba vzgajati in razvijati otroka.

Vsi, razen tistih, ki so za to dejansko usposobljeni in izobraženi ter izkušeni.

To ni samo težava, ampak resen problem, ki uničuje zdravo športno okolje in hkrati tepta osnovno strokovno etiko.

Dovolj je

Na nobenem drugem področju si ne predstavljamo, da bi nekdo kar tako, brez znanja in izobrazbe, posegal v odločitve strokovnjaka.

Ne stopiš v operacijsko sobo in kirurginji svetuješ, kako naj reže. Ne vstopiš v sodno dvorano in odvetniku razlagaš, kako naj vodi primer. Ne stopiš v glasbeno šolo in učitelju ukazuješ, kako naj uči.

A v športu, še posebej v nogometu, se zdi, da je dovolj že to, da si nekoč trikrat brcnil na gol, bil navijač ali prebral nekaj objav na Facebooku, pa si že "strokovnjak".

Trener med tekmo opazuje otroke, poudarek na strokovnem vodstvu in otroški igri.

To ni kritika staršev ali navijačev kot takih, njihova vloga v športu je izjemno pomembna (!). A ko gre za razvoj otroka in vodenje kluba, je meja jasna: odločati morajo tisti, ki so za to izobraženi in usposobljeni.

Kje je stroka? Zakaj molči?

Usposobljeni nogometni trenerji, izobraženi športni pedagogi, giboslovci, vsi ti imajo usposobljenost in/ali izobrazbo ter prakso, ki jo šport potrebuje. Razumejo, kako otroka pripraviti na šport, kako mu omogočiti rast in napredek, kako ga zaščititi pred poškodbami, izgorelostjo, negativnimi vplivi itd.

A namesto da bi se jih poslušalo, se jih presliši, se jim nasprotuje in celo poskuša utišati. Zakaj!?

• Ko trener opozori, da otrokov razvoj ni samo tekmovanje, mu hitro nalepimo etiketo "komplicira".

• Ko športoslovec predstavi vse slabosti otroških turnirjev in da niso osrednje klubsko poslanstvo, ga starši še v isti sapi čisto resno vprašajo "a gremo na ta top turnir prihodnji vikend".

• Ko trener/pedagog spomni, da tekma ni bolj pomembna od otroka, se ga ne posluša, ker "ne razume sodobnega športa".

To ni več samo napačno, to je neodgovorno, nespoštljivo in celo žaljivo.

Zakaj to ni sprejemljivo?

Če v športu ignoriramo stroko, uničujemo šport. Oropamo ga njegove vzgojne in razvojne vloge.

Otroci, ki bi morali v športu rasti kot ljudje, postanejo orodje za potešitev ega odraslih. Vse to vodi v:

• prezgodnje izločanje (selekcijo) > greh št. 1!,

• neprimerne treninge,

• pretiran rezultat kot edino merilo,

• izgubo motivacije,

• izstop otrok iz športa.

Šport se sprevrže v tekmovališče odraslih, kjer otroci izgubijo svojo igro. In sebe.

Trener motivira otroke v krogu, simbol strokovne podpore in pozitivnega vodstva.

Čas je za red

• Dovolj je, da vsakdo misli, da ve več kot stroka.

• Dovolj je, da starši s tribune "trenirajo" svoje otroke.

• Dovolj je, da je šport poligon za egotrip odraslih.

Otroški/mladinski šport mora biti prostor, kjer odloča stroka. Tako kot v medicini odloča zdravnik, v pravu pravnik.

Klubsko poslanstvo naj temelji na stroki

Klubi, ki skrbijo za otroški/mladinski nogomet, morajo imeti živo poslanstvo, ki temelji na strokovni podlagi in dobri praksi.

V športu (še posebej otroškem) ne more vsakdo, zgolj zato, ker zna nekaj povedati ali ima čas, dajati navodil, kako naj klub deluje.

Tako kot zdravnik zdravi, pravnik sodi, mora tudi v klubu odločati športni strokovnjak.

Kaj lahko naredimo vsak pri sebi?

1. Zaupajmo športni stroki

Njihovo znanje, izkušnje in odgovornost so temelj otrokovega razvoja v športu. Ne moremo si privoščiti, da bi jih nadomestili s kavč komentatorji.

2. Staršem jasno povejmo, kaj je njihova vloga

Naj bodo podpora in opora, ne pa še en trener ob igrišču.

3. Jasno postavimo mejo

Strokovnjaki vodijo športni razvoj. Pika. Športni strokovnjaki odločajo, so tisti, ki so za to izobraženi in usposobljeni.

4. V šport vrnimo vrednote, ne le rezultate

Šport je šola življenja, ne prostor za starševske ali takšne in drugačne ambicije.

Sklep

Če želimo, da šport (p)ostane to, kar mora biti, prostor za rast in razvoj otrok, moramo športno stroko postaviti na mesto, ki ji pripada.

Športni strokovnjaki niso ovira in klubi niso peskovnik, so ključni del otrokove poti. Čas je, da se jim da prostor, ki jim pripada. Ker šport ni poligon za vsakogar. Šport je prostor, kjer rastejo ljudje.

V seriji blog zapisov osvetljujemo nekatere ključne izzive sodobnega otroškega nogometa v nogometnih šolah nogometnih klubov. Ta prispevek je del te serije. Vabljeni k branju vseh zapisov. Otroški nogomet ni le igra z žogo. Je prostor, kjer se oblikujejo vrednote, razvijajo odnosi in postavlja temelj za celostni razvoj otroka. A čedalje bolj pogosto in agresivno smo priča praksi, ki namesto varnega okolja za rast postavlja otroke na oder pritiskov, primerjav in hitrega dokazovanja. Povabilo vsem k premisleku in spremembi.