Svoje ne damo, tuje nočemo

​Zahodnjakom jezik, Koper, vse bi jim k riti znesli,
oni bi radi vse nas, iz domovine odnesli.
Ne pozabite prijatelji, da Trst bil nekoč je naš,
sedaj prodali bi jim radi še cel Kras.

 

Severnjakom vsi se klanjamo, k nam jih vabimo,
prehitro nacistično morijo pozabljamo.
Slovani za njih smo od nekdaj ničvredne živali,
mi pa bi jim še lastno mater, Koroško in Štajersko dali.

 

Že dolga leta manjšine naše ne priznajo,
mi vzhodnjakom damo še lastno oddajo.
Prekmurski svet njim pravijo pripada,
odkrito razglaša in tam gradi njihova vlada.

 

So svetovni vladarji popoln načrt naredili,
za južno mejo se v naši vili zmenili.
Vrgli karte v zrak, kar pade na mizo in tla,
razdelili med dva, naroda sprli oba.

 

Smo vsem svetim naša polja, gozdove vrnili,
njim najbogatejšim, bi jim mogoče še kaj podarili.
Se naši milijoni stekajo v to revno zlato državo,
da bi se zares ločili in osamosvojili nam ne pade na glavo.

 

Že dolgo to velja, država vzame, domovina da,
za hči in sina domovina je ena in edina.
Zakaj vse te vojne in ustvarjanje hujskaštva,
je za vse dovolj, ne rabimo sovraštva.

 

Izdajalce, barabe in prodane duše vrzimo čez ramo,
mi tuje domovine nočemo in svoje ne damo!

 

(besedilo: MŠ, foto: MŠ - Zavetišče pod Špičkom)