Pohod po Slovenski planinski poti - predstavitev in vpliv izbranih fizioloških kazalcev: študija primera

Večtedenski dolgotrajni pohod po Slovenski planinski poti (SPP), kjer pohodnik prehodi pot v celoti vezno od začetka do konca, predstavlja ekstremen vzdržljivostni izziv, ki vključuje dolgotrajno hojo z dodatnim bremenom po razgibanem terenu z občutno količino višinskih metrov vzpona/sestopa. Kljub pogostosti takšnih podvigov v športnorekreativnem okvirju ostajajo vplivi na telo relativno neraziskani.

Pogled proti Triglavu in njegovi severni steni iz doline "Vrata pri Mojstrani"; pri spomeniku padlim partizanom gornikom (plezalni klin z vponko)

Namen te študije primera je predstaviti in analizirati izbrane fiziološke kazalce telesno zelo dejavnega odraslega moškega med pohodom po SPP.

Ure hoje, dolžina, srčni utrip, višinski metri

Raziskava temelji na podrobnem spremljanju posameznika med večtedenskim pohodom po SPP. Zbrane so bile podatkovne meritve z nosljivo tehnologijo (Polar M-430), vključno s srčnim utripom, energijsko porabo, opravljenimi višinskimi metri, urami hoje, obremenitvijo in priporočenim okrevanjem. Analiza je temeljila na opisni statistiki in primerjavi s predhodnimi raziskavami s področja dolgotrajnih vzdržljivostnih naporov.

Mlada kozoroga ob poti od Ojstrice proti Planjavi

Povzetek izmerjenih številk

Preiskovanec je v povprečju dnevno prehodil 21,03±7,97 km, pri čemer je hodil 8 ur in 42 min±1 ura in 57 min na dan. Povprečna dnevna skupna višinska razlika vzpona in sestopa je znašala 2576±645 m. Povprečni srčni utrip med hojo je bil 98±7,8 utripov na minuto (51,8±4,1% najvišjega), najvišji zabeležen 176 utripov na minuto. Povprečna energijska poraba v času hoje je znašala 2992±609 kcal. V povprečju naj bi 59,97±4,2% energije prišlo iz naslova uporabe maščob. Frekvenca stopnje telesne obremenitve je bila 7x zahtevna, 16x zelo zahtevna in 8x ekstremna, kar je vplivalo na priporočen čas okrevanja po vsaki etapi, ki je v povprečju znašal 37,5±15,3 ur.

V objemu gozda in borovnic na Slovenski planinski poti proti Smrekovcu - gori vulkanskega nastanka na vzhodnem robu Smrekovškega pogorja

Resen telesni izziv

Dolgotrajni pohod po SPP predstavlja resen telesni izziv, ki združuje visoke energijske zahteve, velike obremenitve mišično-skeletnega sistema, pomanjkljiv proces okrevanja in postopno kopičenje utrujenosti.

Omejitve in priložnosti

Kljub metodološkim omejitvam, kot so majhen vzorec (študija primera) in subjektivnost meritev, odsotnost laboratorijskih meritev in možnost merilnih napak, študija prispeva k boljšemu razumevanju fizioloških značilnosti dolgotrajnega pohodništva oz. pohoda po SPP. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati večje število preiskovancev, poglobljene meritve fizioloških kazalcev, tudi v povezavi s psihološko / sociološkimi kazalci, za razvoj celovitih smernic dolgotrajnega pohodništva.

Članek je v polni PDF obliki na voljo tukaj: Slovenska planinska pot.

Ključne besede: dolgotrajno pohodništvo, fiziološki odziv, vzdržljivostni napor, Slovenska planinska pot, športna rekreacija

#dolgotrajnopohodnistvo #fizioloskiodziv #vzdrzljivostninapor #slovenskaplaninskapot #sportnarekreacija